Reka Meža izvira na nadmorski višini 1.405 metrov blizu Govševe planine pod Maroldičevim vrhom na avstrijski strani meje. Kot majhen potoček teče mimo opuščene Maroldčeve planine in se mestoma izgublja na površju, na površje pa ponovno pride na slovenski strani nad kmetijo Kos.
Okolica izvira predstavlja tipično alpsko pokrajino, kjer je reka zarezana v ozke grape, obdane z gozdnatimi pobočji in značilnimi zaobljenimi vrhovi. Ob njenem toku se nizajo rečne terase, brzice, in tolmuni, ki dokazujejo moč vode pri oblikovanju prostora ter naravne krajine. V zgornjem delu ima reka precej hiter tok, ki se v srednjem in spodnjem delu upočasni. Precejšen del porečja zgornjega toka do pritoka Topla je vključen v območje Natura 2000. Ima neizrazit alpski snežno-dežni režim in izrazit hudourniški značaj. Z reko Mežo in njenimi pritoki, kot so Topla, Bistra, Helenski in Javorski potok, je že od nekdaj tesno povezano tudi življenje v Mežiški dolini. Nekoč je dajala potrebno energijo za pogon žag in mlinov, pomembno vlogo pa je imela tudi pri razvoju rudarstva in železarstva. Tesno ob njej so nastala vsa večja naselja, rezultat tega pa so spremembe v izoblikovanosti rečne struge. Reka na poti teče mimo Žerjava, Mežice, Prevalj in Raven na Koroškem, dokler se pri Dravogradu kot desni pritok ne izlije v reko Dravo.
