Gora z razgledom v vse smeri in tišino, ki govori
Raduha (2.062 m) ponosno kraljuje na vzhodnem robu Kamniško–Savinjskih Alp, kjer jo od osrednje alpske skupine ločuje globoko zarezana soteska reke Savinje. Njeno podolgovato sleme, ki se zložno vzpenja od severovzhoda proti jugozahodu, sestavljajo štirje razgibani vrhovi: Jelovec (1.845 m), Lanež (1.925 m), Mala Raduha (2.029 m) in najvišja točka – Velika Raduha (2.062 m).
Pobočja Raduhe so raznolika in slikovita. Na jugovzhodu se proti nebu vzpenjajo strme travnate trate in ruševje, srednji del krasijo redki macesni, na zahodni in severni strani pa gora razkrije svojo skalnato srčiko, ki se strmo spušča prek prepadnih sten proti dolini Savinje, planini Grohat in dolini Klobaše. Prav na Grohatu, na 1.460 metrih nadmorske višine, stoji priljubljena Koča na Grohatu, ki je odlično izhodišče za vzpon.
Z vrha Raduhe se razprostira eden najlepših razgledov daleč naokoli – Robanov kot, Solčava, nazobčani vrhovi Julijskih Alp, celotna veriga Kamniško-Savinjskih Alp, pa tudi Olševa, Peca, Golica, Obir … in še dlje.
Raduha ni gora množic, temveč gora, kjer tišina šepeta zgodbe vetra in kamna – kraj za vse, ki v gorah iščejo nekaj več kot le razgled.
